ZGODOVINA Sokka Gakkai International - SGI
TSUNESABURU MAKIGUČI
Najljubši predmet japonskega učitelja Tsunesaburu Makigučija je bila geografija. Verjel je, da študij odnosa med posameznikom in njegovo rojstno deželo vodi v daljnosežen nepristranski pogled na svet. Njegovo mnenje se je močno razlikovalo od mnenja takratnih japonskih strokovnjakov za vzgojo. Strastno je verjel, da bi izobrazba morala temeljiti na humanističnih vrednotah. Med njegovim štiridesetletnim poučevanjem so ga nenehno silili iz šole v šolo.
Enako brezkompromisna je bila njegova drža v odnosu do religije. Niti zapor in mučenje nista mogla omajati njegovih prepričanj. Takšen je bil duh moža, ustanovitelja laične organizacije namenjene tistim, ki prakticirajo budizem Ničirena Dajšonina.
Tsunesaburu Makiguči se je rodil 6. junija 1871 v prefekturi Niigata na Japonskem. Čeprav se je njegovo šolanje že zaključilo z osnovno šolo, je kasneje z izredno visokimi ocenami diplomiral na učiteljišču. Pri svojih 57-tih letih je prestopil k Budizmu Ničirena Dajšonina.
Bil je proglašen za predsednika Soka Kjoiku Gakkai (Izobraževalno združenje za kreiranje vrednot). Makiguči je bil prepričan, da je to filozofija, ki bi ljudem omogočila spremeniti njihova življenja, kot tudi družbo, na boljše. Začela se je tradicija z diskusijskimi sestanki.
Leta 1942, dve leti pred njegovo smrtjo, je bilo v organizaciji okoli 30.000 članov.
DŽOSEJ TODA
Rojen 11. februarja 1900, na Hokkaidu, najsevernejšem japonskem otoku, je Džosej Toda kot mlad učitelj naletel na veliko preprek. Kljub temu je bil odločen, da najde mojstra za življenje in filozofijo, ki bi se ji lahko predal v celoti. Leta 1920, ko je Džosej Toda srečal Tsunesaburu Makigučija, takratnega ravnatelja tokijske osnovne šole, je vedel, da je našel pravo osebo.
Zaradi pritiskov države med drugo svetovno vojno so oblasti združenje označile kot protidržavno organizacijo. Vojaška vlada je namreč hotela nacionalno služnost in da naj bi vsi prakticirali državno vero šinto. Makiguči in Toda se edina takrat nista odpovedala veri v budizem Ničirena Dajšonina, zaradi česar so ju tudi zaprli.
Džosej Toda je v času, ki ga je preživel v zaporu, posvetil študiju budizma Ničirena Dajšonina in recitiranju Nam-Mjoho-Renge-Kjo. Njegova duhovna uresničitev je bila globoka in temeljita.
Po prihodu iz zapora je bil Toda neomajen. Odločil se je postaviti organizacijo Soka Kjoiku Gakkai nazaj na noge, kar se je sprva zdelo nemogoče. 3. maja 1951 je bil imenovan za drugega predsednika Soka Gakkai (takrat že preimenovane organizacije – Združenje za kreiranje vrednot).
Do leta 1955 je Todov trud za širjenje Dajšoninovih učenj dosegel neverjeten rezultat: 100.000 gospodinjstev. Do svoje smrti si je zadal, da bo uživalo dobrobiti prakticiranja budizma Ničirena Dajšonina 750.000 gospodinjstev. Kar mu je tudi uspelo s pomočjo njegovega asistenta - takrat še mladega Dajsaku Ikede.
DAISAKU IKEDA
Se je rodil 2. januarja 1928, kot 5. sin družine, ki se je preživljala z zbiranjem morskega rastlinja, v mestu Iriarai v Ohta Ward, v Tokiu. Ikeda je srečal svojega mentorja Džosej Toda na enem od budističnih srečanj - avgusta 1947. Kmalu se je pridružil budizmu Ničirena Dajšonina in postal Todov asistent ter svoje življenje popolnoma posvetil svojemu mentorju, ki ga je vedno znova vzpodbudil k študiju in obširnemu branju.
3. maja 1960 je bil Dajsaku Ikeda slovesno proglašen za tretjega predsednika Sokka Gakkai. Dajsaku Ikeda je človek, ki ideale o veri prenaša v praktična dejanja.
26. januarja 1975 je bila mednarodna organizacija Sokka Gakkai prvič uradno potrjena.
Dajsaku Ikeda je široko prepoznan kot budistični filozof, pisatelj in strastni zagovornik dialoga za mir. Poleg svoje vloge v SGI za krepitev svetovnega gibanja za kulturo, izobraževanje in mir je vzpostavil dialog s številnimi misleci, kot so: Nelson Mandela in Wangari Maatthai. Svojih prvih 50 dialog, ki jih je imel z osebami, kot so: Arnold Toynbee, Mihail Gorbačov in Linus Pauling, je objavil v skupni zbirki.
Gospod Ikeda je posvetil svoje življenje vzpostavitvi razumevanja med različnimi kulturami in religijami in je prav tako vzpostavil inštitut za mir, kulturne programe za izmenjavo in izobraževalne ustanove, kot so Soka univerza na Japonskem in v Ameriki. Zaradi svojih dosežkov je bil prepoznan več kor 300 krat kar v 50 različnih državah.
Dajsaku Ikeda ima dva sinova in živi s svojo ženo Kaneko v Tokiu.
