Pomen Nam Mjoho Renge Kjo

Bistvo budizma je prepričanje, da imamo sposobnost, da premagamo katerikoli problem ali težavo v življenju, zmožnost, da preobrazimo kakršnokoli trpljenje. Ta moč v nas obstaja zato, ker je naše življenje neločljivo povezano s temeljnim zakonom, ki prežema vse mehanizme življenja in univerzuma. Ničiren, budistični menih iz 13. stoletja, ki je avtor

naukov, na katerih je zasnovana Soka Gakkai, se je prebudil v zavedanje tega zakona oziroma načela in ga poimenoval Nam mjoho renge kjo. V obliki budističnega prakticiranja, ki ga je razvil, je ljudem ponudil način, kako naj to načelo v svojem življenju aktivirajo

in izkusijo radost, ki se porodi iz sposobnosti, da se osvobodimo trpljenja na najbolj temeljni ravni.

Prvi se je v zavedanje tega zakona prebudil Šakjamuni zaradi svojega sočutnega hrepenenja, da bi vsem ljudem omogočil, da bi se osvobodili neizogibnih bolečin življenja. Zaradi tega je postal znan kot Buda ali Prebujeni. Potem ko je odkril, da je zmožnost za preobrazbo trpljenja vrojena v njegovem življenju, je dojel, da je vrojena v vseh

živih bitjih. Zapisi Šakjamunijevih naukov o prebujanju drugih so bili ohranjeni za naslednje generacije v številnih budističnih sutrah. Vrh teh naukov je Lotosova sutra. V japonščini se Lotosova sutra imenuje Mjoho renge kjo.

Več kot tisoč let po Šakjamuniju je Ničiren v nemirnem 13. stoletju na Japonskem začel podobno iskati resnično bistvo budizma, ki bi pomagal množicam trpečih ljudi. Ko se je Ničiren sam prebudil v zavedanje zakona življenja, je sprevidel, da je ta temeljni zakon opisan v Šakjamunijevi Lotosovi sutri in da je strnjen in jedrnato izražen v naslovu sutre

Mjoho renge kjo. Ničiren je naslov sutre označil za ime zakona in uvedel prakso recitiranja Nam mjoho renge kjo kot praktičen način, kako se lahko ljudje s srcem in umom osredotočijo na ta zakon in v resnici manifestirajo njegovo transformativno moč.

Nam izhaja iz sanskrtske besede namas, ki pomeni predati ali posvetiti se.

Nam mjoho renge kjo je torej zaobljuba, izraz odločenosti, da sprejmemo in manifestiramo svojo budanaravo. Je obljuba sebi, da se nikoli ne bomo predali težavam in da bomo zmagali nad svojim trpljenjem. Sočasno je tudi zaobljuba, da bomo drugim pomagali razkriti ta zakon v njihovem življenju in doseči srečo.

Posamezne pismenke, ki sestavljajo Mjoho renge kjo, izražajo ključne lastnosti tega zakona. Mjo lahko prevedemo kot mističen ali čudovit, ho pa pomeni zakon. Ta zakon je mističen zato, ker ga je težko razumeti. Kaj točno je to, kar je težko razumeti? To je čudovitost navadnih ljudi, ki jih pestijo zablode in trpljenje, ter se prebudijo v ta temeljni

zakon v lastnem življenju, prikličejo svojo modrost in sočutje in se zavedo, da so inherentno bude, ki lahko rešijo svoje probleme in probleme drugih. Mistični zakon preobrazi vsako življenje; celo življenje najnesrečnejše osebe v kateremkoli času ali kakršnihkoli okoliščinah se lahko spremeni v izredno srečo. Renge pomeni lotosov cvet in je prispodoba, ki nam podrobneje razlaga lastnosti mističnega zakona. Lotosov cvet je čist in dišeč, neomadeževan, čeprav raste v blatni vodi. Podobno se lepota in dostojanstvo naše človečnosti pokažeta sredi vsakodnevnega trpljenja.

Poleg tega je posebnost lotosovega cveta tudi to, da sočasno cveti in rodi sadove. Pri večini rastlin se sad razvije, potem ko se cvetovi razcvetijo in njihovi lističi odpadejo. Sad lotosa pa se razvije hkrati s cvetom, in ko se cvet odpre, v njem leži sad. To ponazarja načelo simultanosti vzroka in posledice. Ni nam treba čakati, da bomo enkrat v prihodnosti

postali popolni, temveč iz svojega življenja lahko kadarkoli prikličemo moč mističnega zakona.

Načelo simultanosti vzroka in posledice pojasnjuje, da je naše življenje v temelju opremljeno z veličastnim življenjskim stanjem bude in da je budovstvo mogoče doseči preprosto tako, da se odpremo in prikličemo to stanje. Vse druge sutre so učile, da lahko ljudje dosežejo budovstvo samo z izvajanjem budističnega prakticiranja v številnih

življenjih in s posamičnim pridobivanjem različnih lastnosti bude. Lotosova sutra pa to idejo zanika in uči, da so vse lastnosti bude v našem življenju prisotne od vsega začetka.

Kjo dobesedno pomeni sutra in se tu nanaša na mistični zakon, ki je kot lotosov cvet, temeljni zakon, ki preveva življenje in univerzum, večno resnico. Ki-

tajska pismenka kjo vsebuje tudi idejo niti. Izdelava tkanine se začne z navpičnimi nitmi. Te ponazarjajo osnovno resnico življenja. So trden okvir, v katerega se vtkejo vodoravne niti. Te vodoravne niti, ki pomenijo različne dejavnosti našega vsakodnevnega življenja, pa ustvarijo vzorec tkanine, mu dajo barvo in raznolikost. Tkanina našega življenja je sestavljena iz osnovnih in večnih resnic ter iz barvite resničnosti našega vsakodnevnega življenja, ki je edinstveno in raznoliko. Življenje, ki je sestavljeno samo iz vodoravnih niti, se hitro razpara.

To je nekaj načinov, na katere naslov Mjoho renge kjo opisuje mistični zakon, katerega izraz so naša življenja. Recitiranje Nam mjoho renge kjo je dejanje vere v mistični zakon in v veličino možnosti, inherentnih v življenju. V vseh svojih spisih Ničiren poudarja primar-

nost vere. Piše na primer: »Lotosova sutra pravi, da lahko 'vstopimo samo z vero' ... Torej je vera osnovna predpostavka, da stopimo na pot bude.« Mistični zakon je neomejena moč, vrojena v našem življenju. Verjeti v mistični zakon in recitirati Nam mjoho renge

kjo pomeni imeti vero v svoj neomejen potencial. To ni niti mistična fraza, ki bi priklicala nadnaravne moči, niti entiteta, ki nas presega in na katero se zanašamo.

Je načelo, po katerem bodo tisti, ki živijo navadno življenje in se dosledno trudijo, zanesljivo zmagali. Recitirati Nam mjoho renge kjo pomeni priklicati čisto in temeljno energijo življenja, spoštovati dostojanstvo in potencial naših navadnih življenj.

Z dovoljenjem prevedeno s spletne strani Soka Gakkai:

https://www.sokaglobal.org/resources/study-materials/buddhist-concepts/the-meaning-of-nam-myoho-renge-kyo.html